Najprej določite napravo, medij, obratovalno stanje in cilj merjenja. Nato izberite vrsto tlaka, merilno območje, priključke in obseg dokumentiranja, ki ustrezajo uporabi.
Pri plinskih napravah ločimo med pretočnim in mirovalnim tlakom plina. Glede na merilno nalogo se na ogrevalnih napravah zajema tudi statični ali diferenčni tlak. V klimatskih in prezračevalnih napravah se na primer meri diferenčni tlak pred filtrom in za njim. Za oceno so pomembni merilno mesto, smer priključka, obratovalno stanje, volumski pretok ter dokumentacija naprave ali filtra.
Pretočni tlak plina se meri med odjemom plina – običajno pri priključeni napravi v določenem obratovalnem stanju. Mirovalni tlak plina se meri, ko se plin ne odjema.
Preizkusni tlak, čas preizkusa in potek preizkusa plinske napeljave so odvisni od naprave in veljavnih strokovnih predpisov. Preizkusi obremenitve, tesnosti in uporabnosti se ne ocenjujejo na podlagi pavšalne posamezne vrednosti. Izvajati jih je treba v skladu z ustreznimi postopki in s strani usposobljenega strokovnega osebja. Za ponovljive rezultate se dokumentirajo med drugim obratovalno stanje, priključeni porabniki, merilno mesto in časovna točka.
Naraščajoč diferenčni tlak med vstopom in izstopom filtra lahko pri primerljivem volumskem pretoku kaže na večji upor pretoku in naraščajočo umazanost filtra. Ker se diferenčni tlak spreminja tudi z volumskim pretokom, ga je treba pri ocenjevanju upoštevati ali dokumentirati.
Mejna vrednost za vzdrževanje ali zamenjavo je razvidna iz dokumentacije filtra ali naprave. Ni je mogoče splošno izpeljati iz ene same izmerjene vrednosti.
Pred meritvijo preverite napravo, enoto, vrsto tlaka, ničelno točko, smer priključka, cevni sistem in merilno območje. Zabeležite tudi obratovalno stanje in, če je relevantno, volumski pretok. Opazen diferenčni tlak lahko nastane na primer zaradi spremenjenega volumskega pretoka, drugačnega položaja lopute ali netesnega oziroma zapognjenega cevnega sistema.
Pri hladilnih napravah in toplotnih črpalkah se podatki o tlaku, temperaturi in procesu ocenjujejo skupaj. Merjenje tlaka v hladilnem krogotoku, preizkus vzdrževanja tlaka, iskanje puščanja, polnjenje s hladilnim sredstvom in evakuacija so različne naloge – vsaka s svojimi merilnimi cilji in zahtevami glede naprav.
Med obratovanjem se vrednosti tlaka v hladilnem krogotoku ocenjujejo skupaj s podatki o temperaturi in procesu. Glede na napravo in merilno metodo se zajemajo vrednosti na visokotlačni in nizkotlačni strani. Njihov pomen je odvisen med drugim od hladilnega sredstva, načina delovanja, okoljskih pogojev in stanja naprave.
Zato posamezna vrednost tlaka običajno ne zadostuje za popolno oceno. Primerjajte jo s predpisi ali referenčnimi vrednostmi za konkretno napravo in upoštevajte ustrezne meritve temperature. Merilni instrument mora ustrezati ravni tlaka, hladilnemu sredstvu, priključku in merilnemu območju. Dokumentirajte merilno mesto, hladilno sredstvo, način delovanja, vrednosti tlaka in relevantne obratovalne pogoje.
Pri preizkusu tlaka je naprava po določenem postopku izpostavljena definiranemu preizkusnemu tlaku. Če se pri tem opazuje, ali se tlak vzdržuje določen čas, ta postopek vzdrževanja tlaka služi za oceno tesnosti. Preizkusni tlak, preizkusni medij, trajanje preizkusa in ocena so odvisni od naprave, podatkov proizvajalca in veljavnih strokovnih predpisov. Spremembe tlaka je treba oceniti v povezavi s potekom temperature, merilnimi pogoji in merilno negotovostjo.
Iskanje puščanja ima drugačen cilj: služi za lociranje domnevnega mesta puščanja. Za to se uporablja iskalnik puščanja, primeren za hladilno sredstvo in postopek, ali druga predvidena metoda. Padec tlaka lahko kaže na netesnost, vendar ne pokaže, kje se mesto puščanja nahaja. Metodo preizkusa, rezultat in po potrebi izvedene ukrepe je treba dokumentirati.
Pri evakuaciji se iz hladilnega krogotoka odstranita zrak in vlaga. Ciljna vrednost in postopek sta odvisna od naprave in podatkov proizvajalca. Ustrezen merilnik vakuuma nadzoruje nizko tlačno območje; navaden manometer za to praviloma ne zadostuje.
Po dosegu ciljne vrednosti se sistem – če to predvideni postopek zahteva – odklopi od vakuumske črpalke, poteka tlaka pa se opazuje skozi določen preizkusni čas. Porast tlaka ima lahko različne vzroke in samodejno ni dokaz za puščanje. Opazovanje ne locira mesta puščanja in ne nadomešča morebitnega predpisanega preizkusa tlaka ali tesnosti. Dokumentirajte ciljno vrednost, začetno in končno vrednost ter trajanje opazovanja.
V čistih prostorih diferencialni tlak služi za nadzor predvidene tlačne kaskade med območji. Dovoljene vrednosti izhajajo iz koncepta čistega prostora, procesnih zahtev in veljavnih zahtev glede kakovosti.
Smer merjenja, referenčni prostor in merilno mesto morajo biti jasno določeni. Izmerjena vrednost brez navedbe obeh povezanih prostorov ni popolna. V zapisniku o preizkusu se zabeležijo vsaj oba prostora, smer merjenja, enota, časovna točka in obratovalno stanje.
Enkratna meritev poda trenutni posnetek. Neprekinjeno spremljanje lahko dodatno pokaže nihanja, odpiranje vrat in začasna odstopanja. Katera rešitev je primerna, je odvisno od kritičnosti, zahtev procesa in potrebnega odzivnega časa.
Pri nizkih diferencialnih tlakih sta merilno območje in ločljivost še posebej pomembna. Preverite tudi vodenje cevi, smer priključka, ničelno točko in položaj merilnih mest, da merilna postavitev ne popači tlačne kaskade.
Veselimo se, da vam bomo v pomoč z našim strokovnim znanjem in individualnimi rešitvami.