Če je temperaturna sonda hladnejša od merjenega objekta, se iz objekta v območju okoli sonde odvzema energija v obliki toplote. Če je toplejša od merjenega objekta, se objektu dovaja toplota.
Upoštevati je treba tudi razmerje mase sonde in medija: večje ko je to razmerje, več energije se odvzame merjenemu objektu. Ker ta odvzem energije pomeni, da dejanska temperatura objekta ni več izmerjena, lahko previsoka masa sonde povzroči napake pri merjenju.
Pri merjenju z vbodom ali potapljanjem se temperaturna sonda vstavi neposredno v merjeni objekt. Merjenje je končano, ko je dosežen čas t99.
Globina potapljanja oziroma vboda mora biti 10- do 15-kratnik premera sonde.
Pri merjenju s potapljanjem v tekočinah mora biti tekočina v stalnem gibanju.
V idealnem primeru je t99 dosežen po pribl. 0,5 sekunde.
Pri merjenju površine se glava sonde postavi pravokotno na površino. Paziti je treba, da niti kontaktna površina glave sonde niti merjeni objekt nista neravna, saj to lahko izkrivlja meritev.
Konico sonde položite ravno na površino.
Med merjenjem sonde ne premikajte.
Izvajajte konstantno in zadostno pritisno silo.
Uporabljajte površinske sonde z majhno maso.
V idealnem primeru je t99 dosežen po pribl. 3 sekundah.
Pri merjenju gibajočega se zraka se senzor preprosto postavi v okolje, ki ga je treba izmeriti. Za doseganje kratkega odzivnega časa je idealno uporabiti zračno sondo z izpostavljenim senzorjem. Rezultat merjenja je mogoče optimizirati z gibanjem sonde skozi zrak s hitrostjo 2 m/s med merjenjem.
Uporabite zračno sondo z izpostavljenim senzorjem (ne sondo za vbod ali površinsko sondo).
Med merjenjem premikajte sondo s hitrostjo 2 m/s.
Sondo držite zunaj lastnega območja dihanja.
Uporabite sondo z zaščito pred sevanjem.
V idealnem primeru je t99 dosežen po pribl. 7 sekundah.
Veselimo se, da vam bomo na voljo z našim strokovnim znanjem in individualnimi rešitvami.