Kako se meri temperatura?

V tem primeru prikazovalnik kaže 22,3 °C, kar pomeni, da je ločljivost 0,1 °C. Če bi prikazovalnik kazal 22,34 °C, bi bila ločljivost 0,01 °C. Pri digitalno delujočih napravah lahko zadnja cifra prikazovalnika skoči za +/- 1 > enoto. Ta najmanjša enota se imenuje digit.

Primer: prikazovalnik 22,3 °C; prikazovalnik −1 digit 22,2 °C; prikazovalnik +1 digit 22,4 °C.

Slabša kot je ločljivost merilnega instrumenta, bolj skok digita vpliva na natančnost merilnega instrumenta.

Pri kontaktnem merjenju je senzor v neposrednem fizičnem stiku z merjenimi medijem ali površino. Ta metoda na splošno zagotavlja zelo natančne in stabilne izmerjene vrednosti (natančnost do ±0,4 °C ali boljša).

Tipična področja uporabe vključujejo merjenje temperatur površin, temperatur tekočin ali zraka.

Slabost: Ni primerna za premikajoče se, težko dostopne ali zelo vroče predmete.

Infrardeče merjenje omogoča brezkontaktno zaznavanje temperature. Vsako telo oddaja infrardečo sevanje glede na svojo temperaturo (razpon valovnih dolžin: 0,7 do 14 µm). Infrardeči senzor sprejema to sevanje in iz njega izračuna temperaturo površine. Odločilna prednost je, da neposreden stik ni potreben – idealno za premikajoče se, težko dostopne ali občutljive površine.

Pomemben parameter je emisivnost (ε) merjenega objekta. Naprave se kalibrirajo na črnem telesu (ε = 1); za materiale z različnimi vrednostmi emisivnosti je treba emisivnost pravilno nastaviti, da se izognemo merilnim napakam.